Novice od tu

Bostjan MlakarPredavanje z nagobčnikom

Konec novembra je v Razkrižju potekal mednarodni posvet »Aids – včeraj, danes, jutri«,  ki sta ga ob dnevu boja proti aidsu organizirala Zavod za zdravstveno varstvo Murska sobota in Inštitut za varovanje zdravja. Na posvet je bil povabljen tudi dr. Boštjan Mlakar. Naprošen je bil, naj spregovori o rizičnih oblikah spolnega vedenja, zato je svoje predavanje naslovil »Analni spolni odnosi in analno zdravje«. Organizatorji so menili, da je naslov neprimeren za ruralno okolje, da ljudje zaradi tega ne bodo prišli na predavanje in podobno. Želeli so, kot pravi Mlakar, »da temo zavijem v celofan«. Mlakar na cenzuro ni pristal, jim je pa poslal nekaj izvodov Priročnika o spolno prenosljivih boleznih, ki so ga pripravili pri Legebitri. Če so priročnik res razdelili, ne vemo, saj priročnik brez dlake na jeziku govori o fafanju, analnem fuku in podobno. Mlakar je zaplet komentiral z besedami: »Trdno sem prepričan, da kondom sodi le na penis, ne pa kot bariera pred moja usta, da ne bi morebiti pohujšal doline šentflorjanske.«

Kaj storiti z lezbično literaturo?

Poleg spraševanja, kaj naj bi tovrstna literatura bila, jo je seveda najbolje pisati. Zato sta sekciji ŽmreŽa in LL pri Škucu v novembru in decembru organizirali tri literarne delavnice v Lastni sobi na Metelkovi, ki jih je vodila pisateljica in prevajalka Suzana Tratnik. Udeleženke se na delavnicah analizirale prozne prispevke, iskale svoj lastni slog pisanja in izvedele marsikaj o tem, kako svoje delo slednjič tudi objaviti.

Antropologija literarnih večerov

Zbirka Lambda je 10. decembra priredila svoj vsakoletni literarni večer. Tokrat je Brane Mozetič predstavil svoja prevoda francoskih avtorjev Hervéja Guiberta in Guillauma Dustana, skupaj s prevajalcem Iztokom Ilcem pa prevod japonske pisateljice Rieko Matsuura. Nato sta se predstavili še gostji, Irka Mary Dorcey z zbirko kratkih zgodb Hrup iz lope (s prevajalko Suzano Tratnik) in Erica Fischer z dokuromanom Aimeé & Jaguar (prevedla Irena Samide). Zaradi gostij, pogovorov z njima, tudi zaradi izbora knjig, je bil literarni večer čudovit in je spet pokazal, kako ni res, da je književnost mrtva in neaktualna. Med publiko je bilo, kakor je že v navadi, komaj kaj moških in veliko žensk (kako to, da je na komercialnih zabavah ponavadi ravno obratno?). Spet pa je bilo predvsem ob opisih moške erotike in seksualnosti opaziti hihitanje in hahljanje. Morda gre za nekakšno otročjo zadrego, a privedlo je celo do tega, da je Brane Mozetič prekinil branje dokaj presunljivega – in ne posebej smešnega – odlomka in poslušalce/-ke opozoril, da se smejejo nečemu v resnici povsem nesmešnemu.

Že konec septembra pa je Mladinski klub Društva slovenskih pisateljev organiziral prvi literarni večer gejevske in lezbične literature. Premika se naprej.

 Zadnji medvedji žur pred zimskim spancem

Legendarni Klub K4 v Ljubljani je postal sredi decembra za eno noč brlog prvega uradnega medvedjega žura na sončni strani Alp. Na druženje kosmatih, zajetnih ali mišičastih medvedov in njihovih ljubiteljev se je odzvala kopica brundotov iz domačih logov, Hrvaške, Italije in še od kod. Pred žurom so se kosmatinci kotalili na Cosmic bovlingu v Klubu 300, oddali vzorec sline za potrebe programa hiv/aids preventive, ki ga DIC Legebitra izvaja v sodelovanju z Inštitutom za varovanje zdravja, in se dolgo v noč prepustili podzemnemu lomastenju ob zvokih nove generacije didžejk iz Monokla: Cherry, Karine in legendarne DJ Ganze. Igrali so še Jajo, Jeek Floyd in seveda Alessio Leone ter Dj Base. Vrhunec noči bi moral biti izbor Mister Bear K4 2007 – tudi zaradi izjemnega števila prijavljenih je to postal Popuši Mikura iz restavracije Novi Šangaj (na fotki) – a so se medoti tako ujeli v vzajemnem negovanju kožuščkov, da so kar sami postali glavna atrakcija večera. Tako rekoč enkraten šov, ki ga bo vredno kmalu ponoviti.

Eros&Amor

Teden po svetovnem dnevu boja proti aidsu je razstavišče v Celju gostilo, kot so najavljali, prvi erotični sejem pri nas – Eros&Amor. Tik pred otvoritvijo je zaradi davčnih zapletov sejem zapustila velika večina tujih razstavljavcev. Zaradi klavrne podobe razstavišča, govorilo se je celo o odpovedi sejma, sta odšli tudi Marlenna in Salome. Žal. Saj so ljudje tri dni na sejem množično drli in po nekaterih podatkih naj bi si ga ogledalo okrog 10.000 obiskovalk in obiskovalcev. Žal je bilo homo-pornografske ponudbe le za vzorec, so pa organizatorji, kot so povedali, želeli na sejem privabiti čim širši spekter porno ponudbe in okusov, tudi homoseksualne. Kdo ve, morda se bo prihodnje leto na sejmu, poleg Dihove stojnice hiv/aids preventive – v treh dneh so razdelili več kot 9.000 kondomov –, našel tudi kakšen pogumen razstavljalec s homoerotiko in pornografijo.

 Lezbična imena ulic v Mariboru

Novembra je Maribor vsaj navzven postal malo bolj lezbično obarvano mesto. V centru mesta je bila večina ulic in trgov v eni sami sobotni noči preimenovana v naslednja imena: Lezbična ulica, Pot na lezbični vrh, Trg lezbičnih brigad, Trg lezbične revolucije, Pot k lezbijki in podobno. Akcijo je izvedla Ortolezbijka, ko je ugotovila, da je diskriminirana tudi na področju poimenovanja ulic.

V Ortolezbijki napovedujejo, da bo podobna usoda kmalu doletela tudi Ljubljano in druga mesta in vasi, kjer zaenkrat še ni lezbičnih ulic in trgov. Punce, če vam je ideja všeč in se ukvarjate s plezanjem po hišnih fasadah ali vsaj po lestvah, se javite na orto.lezbijka@gmail.com, elektronski naslov neformalne aktivistične skupine Vstaja lezbosov.

Nekaj akcij Ortolezbijke si lahko ogledate na zadnji strani Narobe.

Utihnil je Galfon

Galfon je prvega decembra 2007 po dvanajstih letih svojega delovanja prenehal delovati. Ustanovljen je bil leta 1995 za telefonsko svetovanje in pomoč vsem, ki jih je kakorkoli zadevalo vprašanje homoseksualnosti. Velik poudarek je dajal tudi problematiki aidsa. Sprva je deloval s pomočjo sredstev programa Združenih narodov in Svetovne zdravstvene organizacije, po letu 2000 pa je bil prepuščen le slovenski pomoči, predvsem Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, oddelka za socialo pri ljubljanski občini in Ministrstva za zdravje. Galfon je opravljal pionirsko delo na področju svetovanja glbt populaciji, bil je prvi tovrstni telefon v Sloveniji, za mnoge mlade tudi prvi glas, ki so mu zaupali svojo usmerjenost. Številni klici prvih let so s pojavom interneta ter klepetalnic, ki jih je ta nudil, počasi začeli upadati. Temu so se v zadnjih letih pridružile finančne težave, pomanjkanje subvencij in upad števila prostovoljcev, zato se je ekipa odločila zaključiti obdobje Galfona.

Istočasno je na Dihu začela delovati telefonska linija »Mavrična svetovalnica«, ki obratuje vsak ponedeljek, sredo in petek med 18. in 20. uro – na telefonih 059 026 427 ali mobi 031 258 685. Podobno pomoč in podporo ponujajo tudi na Legebitri, kjer vsak torek in četrtek med 16. in 18. uro poteka Legebitrina svetovalnica. Obiščete jih lahko v živo ali jih pokličete po telefonu 01/430 51 44.

Zlata Jedla

Foto: MatN 
 

Na dvanajsti Gradeviziji, ki je novembra v organizaciji kluba OGAE Slovenija potekala v Kulturnem domu Črnuče, je letos zmagal Jakob Kapus s pesmijo Cry On My Shoulder in si prislužil zlato Jedlo. Drugi na festivalu, ki z leta v leto postaja vse bolj resna prireditev in vse bolj stran od svojih metelkovskih začetkov, ko je bila parodija na Evrovizijo, je bil zmagovalec Evrovizije na GLBT športnih igrah Eurogames Peter Simčič. S skladbo The Voice, s katero je zmagal tudi na Eurogames, je navdušil predvsem strokovno žirijo. Ta mu je podelila prvo mesto. Tretja po mnenju občinstva je bila Maruša Kobal.

Raznolikost je bogastvo družbe

V začetku decembra je v Cankarjevem domu potekala otvoritvena konferenca projekta »Raznolikost je bogastvo družbe«, katerega namen je osveščanje javnosti o razlogih, oblikah in posledicah diskriminacije na podlagi rasne/etnične pripadnosti, spola, starosti, veroizpovedi, spolne usmerjenosti ali invalidnosti. Pri projektu sodeluje Legebitra, ki je v okviru otvoritvene konference tudi pripravila delavnico o diskriminaciji na osnovi spolne usmerjenosti. Roman Kuhar je predstavil izsledke raziskave o vsakdanjem življenju gejev in lezbijk v Sloveniji, v razpravi, ki jo je vodil Simon Maljevac, pa sta sodelovala še Jasna Magič in Mitja Blažič. Med drugim so opozorili na naraščajoče nasilje nad GLBT osebami, kar po eni strani lahko pripišemo premalo odločnemu boju proti sovražnemu govoru s strani aktualne politike, ki tak govor pogosto tudi generira, po drugi strani pa je to odgovor na vse bolj glasno in vidno gejevsko in lezbično skupnost v Sloveniji – ob tem se očitno nekateri počutijo ogrožene.

Barbi in Barbi in Ken in Ken

Tandem Kitch je decembra predstavil Kitch koledar 2008 z umetniško obdelanimi podobami ikon postmodernega kiča in hedonističnega konformizma – igračk Barbie in Ken. Kitch in fotograf Miha Fras so se poigrali z njunima stereotipiziranima, seksističnima in mačističnima podobama in ju postavil v različne situacije, v katerih je, kot pravijo, »njun plastični svet dobil nekaj resnične strasti«. Poleg hetero pozicij (Barbi + Ken), koledar prinaša tudi zavidljive seksi podobe grupnjaka, biseksualnih strasti in kakopak tudi lezbičnega in gejevskega razmerja (na sliki).

Glavca

Pri Dihu so projekt »Pamet v roke, kondom na glavo« preselili v virtualni prostor. Blog »Glavca« (http://glavca.blog.siol.net/), ki ga piše sedem fantov, vsebuje prispevke o varni spolnosti in hiv/aids preventivi, na blogu pa lahko preberete tudi osebne prigode in nezgode, razmišljanja, izpovedi, zanimivosti, reportaže, napovednike dogodkov in podobno.

Rozalija

Rozalija je še en nov slovenski forum (no, zdaj ne več tako nov …) na virtualnem pink planetu. Namenjen je roza mamam in očetom.

Ob tem naj opozorimo še na letošnjo kanadsko akcijo proti homofobiji, ki je prikazovala otroka z napisom »homoseksualec« in ni sporočala zgolj tega, da homoseksualnost ni izbira, pač pa, da so bojazni številnih, da bodo homoseksualci vzgajali homoseksualne otroke, odveč.

Queer DokMa

Na letošnjem festivalu dokumentarnega filma v Mariboru – DokMa – je bila predstavljena posebna sekcija queer dokumentarcev, ki so bili razdeljeni v pet sklopov: homofobija in države v razvoju, transseksualnost, medspolnost, lezbištvo in partnerstvo. Filmske projekcije je zaokrožila javna tribuna o queer v filmski umetnosti, ki jo je pripravila ekipa Alter Šalter. Osrednja gostja je bila Nicole De Leo, glavna akterka dokumentarnega filma Oseba De Leo N., ki prikazuje njeno transformacijo iz Nicola v Nicole. Danes 40-letna Nicole o svoji preobrazbi pravi: »Mislila sem, da bo najtežje sprejeti odločitev. Vendar je bil to šele začetek poti. Nikoli si nisem mislila, da bo moj prehod tako težak …«. Dokumentarec spremlja pet let njenega življenja – od zbiranja denarja za operacijo, prepričevanja mame, da končno sprejme dejstvo, da njen sin postaja hčerka, do iskanja nove osebne identitete.

Predavanje, ki je izpadlo iz učnega načrta

Foto: Ganzza

Sredi novembra smo v Klubu Monokel v Ljubljani lahko prisluhnili predavanju literarnega komparativista magistra Andreja Zavrla: Zgodovina istospolne želje v književnosti (pred emancipacijo GLBTIQ). Predavanje je nastalo za Gejevske in lezbične študije na FF in FDV in je ponudilo pregled homoseksualnega v literaturi od srednjega veka do predstonewallskega obdobja s kratkim uvodnim ekskurzom k Sapfo. Pravprav je uvod povzel odnos klasične literarne kritike (zgodovine in pedagogike) do čudes čutenja do istega spola. Človek se po slišanem vpraša, ali so nekateri literarni kritiki dela, ki so jih ocenjevali, sploh prebrali, ali so vsi po vrsti daltoniki ali homofobi. Enako velja za zgodovinarje in avtorje učnih načrtov. Berite Danteja, Boccaccia, Shakespeareja, Marlowea, Oscarja Wilda, Hansa Christiana Andersena, Virginio Woolf, Josipa Stritarja …, študirajte Erazma Roterdamskega, vtipkajte v Wikipedijo »Ladies of Llangollen« in se čudite, zakaj vam tega niso povedali že v srednji šoli.

Rdeči karton diskriminaciji

Oktobra je po vsej Evropi potekal Akcijski teden FARE (Football against racism in Europe – Nogomet proti rasizmu v Evropi). Gre za dolgoletno vseevropsko kampanjo namenjeno boju proti rasizmu in drugim oblikam diskriminacije na nogometnem igrišču in v vsakdanjem življenju. Letos so poseben poudarek namenili boju proti ksenofobiji, seksizmu in homofobiji. Pod zastavo FARE je potekalo več kot 2.000 dogodkov v 37-ih državah. Akcijskemu tednu so se pridružili tudi pri Dihu v sodelovanju s Slovensko univerzitetno športno zvezo, Slovensko filantropijo, nogometnim klubom Interblock Ljubljana in Četrtnim mladinskim centrom Zalog. Na nogometnih tekmah so delili majice s sloganom Rdeči karton diskriminaciji, pripravili so nekaj aktivnosti v okviru Študentske arene in v Četrtnem mladinskem centru Zalog organizirali prijateljsko nogometno tekmo med mladino, prosilci za azil in Romi. Tekmo je sodil Drago Kos, organizatorji pa so poudarili, da ne pristajajo na okolje, kjer športniki trpijo zaradi svoje nacionalne pripadnosti, rase, vere, spola ali spolne usmerjenosti in ostalih osebnih okoliščin ter da skušajo s kampanjo FARE te krivice preprečiti in preseči. Širša kampanja je oktobra potekala tudi pod okriljem Sindikata profesionalnih igralcev nogometa Slovenije.

 Užitek v narobe

Foto: Ernest McLeod

Na eni od ljubljanskih hiš se je pojavil grafit »Pleasure of doing something wrong«.

Grafit ne bi mogel bolje opisati nastajanja revije Narobe.

Novice od tu so pripravili Mitja Blažič, Mojca Koželj, Roman Kuhar, Suzana Tratnik in Andrej Zavrl.
Tags from the story
Written By
More from Uredništvo

Pravice lgbt-oseb v državah pristopnicah k EU

Evropska komisija je prejšnji teden izdala letna poročila o napredku držav pristopnic...
Read More

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja