Istospolna družina in njene pravice

PRAVNI KOTIČEK

Ali lahko socialni starš v istospolni družini koristi očetovski dopust? Lahko posvoji otroka partnerja? Lahko vzame zanj bolniški dopust? Ima pravico do drugih ugodnosti za otroka? Kaj če biološka mama v lezbični družini umre, kdo potem skrbi za otroka? Ali lahko socialni starš uveljavlja otroka kot vzdrževanega družinskega člana? Ali otrok v istospolni družini deduje tudi po socialnem, torej nebiološkem staršu? Ali je pri nas dovoljena samooploditev z donatorjevo spermo? S takšnimi in podobnimi vprašanji se istospolne družine v Sloveniji srečujejo vsak dan. A odgovore nanje je težko najti. Ker ni pravne prakse na področju istospolnih družin, tista s področja registriranega partnerstva pa je zelo omejena, je dobiti kompetentnega strokovnjaka, ki bi nam lahko postregel z odgovori, pri nas skorajda misija nemogoče. No, nam je nekaj odgovorov kljub vsemu uspelo dobiti. Napisala nam jih je dr. Barbara Novak, izredna profesorica na Pravni fakulteti v Ljubljani.

Foto: pf.uni-lj.si
 

Kakšna je možnost enostranske posvojitve otroka svojega istospolnega partnerja pri nas?

Registrirani partner lahko posvoji otroka svojega partnerja, vendar je taka posvojitev (tudi pri zakoncih) mogoča le, če otrok nima drugega od staršev, ker npr. starševstvo ni bilo ugotovljeno ali je drugi od staršev že mrtev. Če otrok še ima drugega od staršev, je možna enostranska posvojitev le s soglasjem tega drugega od staršev. Registrirana partnerja pri nas ne moreta skupaj posvojiti otroka.

Kaj če biološka mati oz. oče otroka, ki živi v istospolni skupnosti in ima pri sebi tudi otroka, umre?

To vprašanje se ureja po splošnih pravilih. Če ima otrok še živega drugega od staršev, se zaupa v vzgojo in varstvo njemu, če je primeren oz. pripravljen skrbeti za otroka. V nasprotnem primeru se otroku išče nadomestno skrb (v obliki posvojitve ali skrbništva, včasih tudi rejništva). Tako nadomestno skrb za otroka umrlega partnerja bi lahko prevzel tudi istospolni partner in ni potrebno, da sta bila partnerja registrirana.

Imajo pri nadomestni skrbi za otroka brez staršev prednost otrokovi sorodniki?

Nobena od oseb (ne otrokovi sorodniki, ne istospolni partner, ne katerakoli druga oseba) nima po zakonu avtomatične prednosti pri skrbi za otroka. Pri odločitvi, kdo bo skrbel za otroka brez staršev, se upoštevajo izključno otrokove koristi (podobno kot pri odločanju, pri katerem od staršev naj otrok živi, se upoštevajo zlasti kriteriji: pri kateri osebi bo otrok imel največ podpore pri izgradnji svoje osebnosti ter pri kateri osebi bo otrok imel možnost ohraniti obstoječa razmerja do zunanjega sveta). Izmed oseb, ki bi bile pripravljene skrbeti za otroka, se izbere tista oseba, ki bo te koristi otroka najbolje zadovoljila.

Kako je urejeno dedovanje otroka po partnerju svoje matere oz. očeta?

Če nekdo pravno ne velja za starša, potem otrok po njem ne more dedovati na temelju zakona. Lahko pa deduje na temelju oporoke.

Ali je dopustna oploditev istospolne partnerke z darovano semensko celico?

Po našem pravu ni dopustna niti oploditev samske ženske niti registriranih istospolnih partnerk (oz. ene od njih).

Odgovor na vprašanje, kako socialni starš lahko sam z otrokom prečka državno mejo, nam je posredovala istospolna družina: Odrasla oseba, ki  nima enakega priimka kot otrok ali ni otrokov »zakoniti zastopnik«, mora pri prečkanju meje z otrokom – ne glede na to, ali gre za istospolno ali heterospolno starševstvo – imeti s seboj poleg potnih listin tudi dokument, ki se imenuje »Dovoljenje«. Z njim »zakoniti zastopnik« otroka dovoli, da otrok potuje z določeno odraslo osebo, ki je navedena v »Dovoljenju«. Dokument dobite na istih okencih upravnih enot kot potni list. Na novo ga je potrebno pridobiti vsako leto do otrokovega 15 leta starosti. Stane 0,70 centov. Za pridobitev so potrebni potni listi ali osebne izkaznice »zakonitega zastopnika«, otroka in  tretje osebe.

 

Beri:

1. Novak, Barbara. Pravna ureditev istospolne partnerske skupnosti: evropski standardi za pravno urejanje. Pravnik, 2007, letn. 62, št. 4/5, str. 171-188.

2. Novak, Barbara. Pravna ureditev istospolne partnerske skupnosti – nova slovenska pravna ureditev. Pravnik, 2007, letn. 62, št. 6/8, str. 313-341.

3. Osebni pravni svetovalec: nasveti največjih slovenskih strokovnjakov za vsakogar. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2006.

Tags from the story
Written By
More from Mitja Blažič

Seks je sveta vladar

TEMA Intervju Slavko Ziherl Ko govorimo o spolnosti se zdi, da je...
Read More

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja