Odkrito s prevodom

KNJIGA

Druga prevajalska delavnica gejevske poezije

Tudi letos junija je na Krasu potekala enotedenska prevajalska delavnica gejevske poezije, ki sta jo vodila Brane Mozetič in Alexandra Büchler (Literature across Frontiers). Lani, na prvi delavnici, je bilo pet udeležencev, letos jih je bilo šest. Kot pravi slovenski udeleženec delavnice Milan Šelj, »je tako delo zelo naporno in intenzivno, a tudi zelo prijetno, ker nas je le šest, tako da lahko delamo v dvojicah in imamo dovolj časa, da se o vsem dovolj dobro pogovorimo. Tako lahko tudi bolje razumeš, kaj je za tistim, kar nekdo piše, tako da, če prideš z odprtimi očmi in ušesi, se lahko zgodijo zanimive reči.« Poleg Šelja so bili na delavnici še Arnold de Vos (Nizozemec, ki živi v Italiji), Ivar Sild (Estonija), Martí Sales (Španija), Rami Sari (Izrael) in Valter Hugo Mae (Portugalska). Delavnico so udeleženci zaključili na skupnem branju v sežanski knjižnici in na Živi književnosti v Ljubljani.

 Od leve proti desni: Ivar Sild, Marti Sales, Arnold de Vos, Brane Mozetič, Valter Hugo Mae, Rami Sair in Milan Šelj
 

Izbira pesnikov za prevajalsko delavnico ni enostavna. »Pogoj je,« pravi Brane Mozetič, »da so to pesniki, ki so geji in sebe tako tudi identificirajo. V svojih pesmih morajo to homoseksualnost, homoerotiko, gejevski svet tudi izraziti. Znati pa morajo vsaj osnovno komunicirati v angleščini, saj vse delo poteka v angleščiniPrevajalska delavnica se osredotoča na manj prevajane evropske jezike, čeprav je Arnold de Vos, ki je sicer Nizozemec, a že dolgo živi v Italiji in tudi piše v italijanščini, vendarle predstavnik enega bolj prevajanih jezikov. De Vos je namreč zato, ker je nizozemščina eden od jezikov z relativno malo bralcev, že zgodaj razmišljal o objavah v drugih jezikih in tako se je začel učiti italijanščine in spoznavati italijansko književnost. Najprej jo je spoznaval preko pesnika Leonarda Sinisgallija, morda ravno zaradi njegove homoseksualnosti.

Ivar Sild se mora v Estoniji ubadati še s precej homofobije, tudi v literarnih in založniških krogih. »Založnikom je treba veliko pojasnjevati in jih prepričevati. Sam pa se nočem boriti za pravice svojih pesmi in govoriti, kako nadarjen sem. Zato sam izdajam svoje zbirke.« Koliko ima s tem opraviti dejstvo, da si odkrit gej? »Da sem postal ‘javen gej’, se je zgodilo slučajno: ob izidu pesniškega almanaha so pri vseh pesnikih govorili o njihovem stilu, mene pa so spraševali le to, kako človek postane gej. Iz jeze sem napisal članek o tem, kako lahko inteligentni, izobraženi ljudje sprašujejo nekaj tako neumnega. Potem sem svoji poeziji namerno dodal še ideološke note.« Problem bivšega vzhodnega bloka? »V Estoniji – kot v celotnem sovjetskem bloku – še zdaj ne razumejo, kako to, da geji zdaj kar naenkrat obstajajo, če jih pa prej ni bilo. Od kod le prihajajo? Tudi meni so očitali, da pišem preveč gejevske poezije, čeprav ta tematika sploh ne prevladuje.« In se ti zdi pomembno vztrajati na seksualni razliki? »Ne verjamem, da imamo geji posebno sub/kulturo, če ne govorimo o klubih in drag šovih. Ljubezen ne pozna razlik. Zame ni razlike. Želim pokazati, da smo enaki.«

Španec Martí Sales zase še bolj odločno zavrača oznako gejevskega pisca, pa tudi sicer ima probleme s t.i. homoseksualno kulturo. »Barcelona je morda še celo preveč gejevska, saj je vse postalo velik biznis in se spreminja v nekaj zelo površinskega – o, kako sem lep – in potrošniškega – ljudje brez možganov. Sam sem popolnoma proti temu. Do tega sem kritičen tudi v svojih knjigah. Homoseksualnosti ne problematiziram in ne obravnavam kot posebne teme. Posebno pa sem pozoren, tudi jasen in političen, do aidsa, ki je še zmeraj velik tabu in je zaradi tega še veliko diskriminacije.« Sales si tudi sicer prizadeva za angažirano književnost. »Nočem živeti v slonokoščenem stolpu, ampak se želim ukvarjati s svetom. Umetnost je dober kraj za spreminjanje stvari. Tudi knjige želim pisati tako, da so nekje med literarnim eksperimentiranjem in komercialnim uspehom, da so všeč moji teti in mojim akademskim prijateljem.«

Valter Hugo Mae je, poleg tega da je pesnik in slikar, tudi vnet pripadnik e-generacije. Zakaj se mu zdi zanimivo pisati bloge in imeti različne profile, kot je myspace? »Čutim potrebo, da sem v stiku z različnimi ljudmi in da dobivam odzive z različnih koncev sveta. Spletni profili so kot osebna izkaznica. Če ga nimaš, ne obstajaš. Tega ne mislim negativno, da si staromoden, ne, ampak zamujaš nekaj dobrega.« Poleg pisateljevanja ustvarja tudi risbe. Čeprav sebe kot slikarja ne jemlje preveč resno, so njegova dela razstavljena v pomembnih portugalskih galerijah. »Prepričan sem, da so me v te galerije povabili zato, ker sem poznan kot pisatelj. Upam, da moje risbe niso strašno slabe, mislim pa, da niti niso posebej dobre. Če ne bi bil pisatelj, mojih risb v galeriji ne bi bilo.« Pa obstajajo povezave med tvojo poezijo in risbami? »Veliko. Moje pisanje je zelo vizualno. Pri risbah te podobe, ki jih sicer slikam z besedami, lahko tudi vidim. Risbe so zelo delikatne, kot tudi moje pisanje, a tudi zelo agresivne. Vedno predstavljam pošasti in pohabljena bitja – lepa so, a nevarno lepa.«

Milan Šelj je delavnico vzel najprej kot izziv samemu sebi. Pesmi, ki so jih kolegi prevajali, je izbral iz svoje zbirke Darilo in zanje pravi, da so »včasih varljivo preproste, za nekatere preveč prozaične, kar pa je samo na prvi pogled. Ko razložiš, kaj je zadaj, jih bralci in prevajalci vidijo drugače. Moj namen ni skrivanje za superkompliciranimi besednimi sklopi, meni gre naprej za pripovedovanje zgodb, želim, da se v določenem jeziku zgodbe sploh ubesedijo.« Zato mu je od vseh etiket, ki so mu jih nalepili, še najbližje oznaka »poezija izkušnje«.

Rami Sari je izraelski pesnik in prevajalec, a tudi znanstvenik in literarni kritik. Je ne le doktor lingvistike, ampak tudi poliglot, saj obvlada petnajst jezikov. In morda bo prav on poskrbel za prvo objavo prevodov, ki so nastali na delavnici, saj je že začel z zbiranjem prevedenih pesmi.

Tags from the story
Written By
More from Andrej Zavrl

Geometrija vzpostavljanja intimnosti

KNJIGA Kristina Hočevar, Fizični rob, Cankarjeva založba, 2007. Kristina Hočevar s svojim...
Read More

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja