Primerjalna analiza zaščite proti diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti, spolne identitete in spolnih karakteristik v EU

FRA 2015

Evropska agencija za temeljne pravice (FRA) je tik pred koncem preteklega leta objavila posodobljeno poročilo o primerjalni analizi homofobije, transfobije in diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete iz leta 2010. Tokratno poročilo temelji na informacijah in podatkih, ki so bili zbrani v 28 državah članicah EU do sredine 2014 oz. do oktobra 2015.

Poročilo predstavlja pregled razvoja in trendov na nacionalnih in na ravni EU s fokusom na dostopnosti do in pravnem priznanju spola, nediskriminaciji v zaposlovanju, svobodi do izražanja in zbiranja, kot tudi na svobodi gibanja, združevanja družin in azila, vključno z mednarodno zaščito LGBTI-oseb in njihovih družinskih članov. Obenem pa to poročilo prvič poglobljeno naslavlja situacijo temeljnih pravic interseksualnih oseb.

Osrednja ugotovitev poročila je, da medtem ko se pravna zaščita temeljnih pravic lezbijk, gejev, biseksualnih, transspolnih in interseksualnih oseb stalno izboljšuje v mnogih državah članicah EU, pa nekatere države pri tem še zaostajajo. Po ugotovitvah poglobljene raziskave, ki jo je izvedla FRA, so predvsem transspolne in interseksualne osebe so v še posebej ranljivih situacijah.

Na področju zaposlovanja je implementacija evropske direktive o enakih možnostih na področju zaposlovanja in iz nje izhajajoče direktive v nacionalnih pravnih okvirjih pokazala že vidne in učinkovite napredke., Pomagali so pa tudi primeri sodne prakse na tem področju, katerih razsodbe so spodbudile vzpostavljanje bolj pravičnih delovnih okolij in povečano enakost pri dostopnosti do z zaposlitvijo povezanih ugodnosti za partnerje in partnerke LGBTI-oseb.

Še vedno pa ostajajo področja, vezana na uživanje temeljnih pravic LGBTI oseb, ki se jih na ravni EU še ni naslovilo. Na primer diskriminacija v povezavi z dostopom do dobrin in storitev, stanovanja, socialne varnosti in izobraževanja so področja, ki ostajajo neregulirana na ravni Unije in so prepuščena raznolikim pristopom posamičnih držav članic. Podobno je tudi z različnim razvojem na področju zakonodaje in prakse v posamičnih državah članicah, ki ponekod še vedno omejujeta polno uživanje temeljnih pravic LGBTI-oseb, kar ima za posledico, da LGBTI-osebe še vedno ne morejo polno uživati svojih pravic in svoboščin, ki jim pritičejo po zakonodaji EU.

Poročilo se med drugim ukvarja z dostopom do medicinske potrditve spola in pravnim priznanjem spola transspolnih oseb, ki so spol potrdile, vključno z vidiki vpisa spola v uradne dokumente, pravico do poroke in pravico do spremembe imena. Ukvarja se tudi s pravicami LGBTI-oseb do združevanja in izražanja v javnih prostorih, ki je v nekaj državah članicah še vedno omejeno.

Na področju zlorabe, sovraštva in nasilja posodobljeno poročilo ugotavlja, da večina držav članic v svoje zakonodaje sicer vključuje zaščito proti sovražnemu govoru in kaznivim dejanjem iz sovraštva na podlagi spolne usmerjenosti ali spolne identitete. Hkrati pa ugotavlja, da je na tem področju velik manko podatkov o tovrstnih incidentih, med drugim tudi zato, ker žrtve diskriminacije ali nasilja, ki temelji na spolni usmerjenosti, spolni identiteti ali spolnih karakteristikah, niso pripravljene prijaviti incidentov, ker dvomijo, da se lahko s tem karkoli spremeni. Težava pa je tudi v neenakih pristopih pri zbiranju podatkov o diskriminaciji in viktimizaciji, ki temelji na spolni usmerjenosti, spolni identiteti in spolnih karakteristikah na ravni držav članic.

V nadaljevanju poročilo raziskuje  temeljne pravice interseksualnih oseb. Ugotavlja, da so interseksualne osebe navkljub nekaterim pozitivnim spremembam na ravni EU v zadnjih letih predvsem v smislu boljšega razumevanja težav, s katerimi se soočajo interseksualne osebe, v veliki meri še vedno tretirane kot zdravstveni primeri in so zato izven javnega nadzora. Poročilo tako vsebuje prve primerjalne dokaze o diskriminaciji, s katero se soočajo interseksualne osebe po vsej EU, s posebnim poudarkom na spolu, ki je voden v uradnih dokumentih, in praksah medicinskih posegov, ki se izvajajo na otrocih z namenom »normalizacije« njihovega spola. Poročilo raziskuje tudi status LGBTI-oseb kot ‘družinskih članov’ v kontekstu svobode gibanja, združevanja družine in azila, pri tem pa posebno pozornost posveča otrokom istospolnih parov.

Poročilo se posveča tudi situaciji temeljnih pravic LGBTI-oseb, ki v EU iščejo mednarodno zaščito/azil. Pri tem med drugim naslavlja tudi spolno usmerjenost in spolno identiteto kot podlago za priznanje statusa begunke_ca v EU, relevantno sodno prakso in probleme, ki se nanašajo na mednarodno zaščito LGBTI-oseb, kot je veljavnost zahtev za ocenjevanje verodostojnosti prošnje za azil.

Viri:
Tags from the story
More from Mateja Zobarič

Za dejanske potrebe LGBTIQ-begunk in beguncev ter prosilk in prosilcev za azil po Evropi skrbi civilna družba

Civilna družba se angažira tam, kjer ne zakonodaja, ne posebna zaščita, ne...
Read More

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja