VOLITVE 2011
Pred decembrskimi parlamentarnimi volitvami smo stranke vprašali, katero različico Družinskega zakonika – polno ali kompromisno – podpirajo in ali je potrebno o homoseksualnosti govoriti tudi v šolah. Pri tem vprašanju je žal večina strank vprašanje homoseksualnosti zreducirala na seksualnost in se zato zavzela za »primerno« spolno vzgojo … V celoti smo njihove odgovore še pred volitvami objavili na Narobe blogu (www.narobe.si/myblog/volitve-2011-kandidati-za-cestitke), tu jih le na kratko povzemamo. Med strankami, ki so prestopile parlamentarni prag, na naša vprašanja niso odgovorili pri SDS in SLS.
Stranka Nova Slovenija ne podpira niti polne niti kompromisne različice Družinskega zakonika. Menijo, da so »stališča Nove Slovenije glede takih vprašanj jasna, zato jih ni treba posebej komentirati«.
V stranki Zares – socialno liberalni podpirajo »popolno izenačitev istospolnih in raznospolnih partnerjev«, čeprav so po pogovorih s predstavniki glbt-skupnosti podpri tudi kompromisno različico zakonika. Menijo, da bi o homoseksualnosti morali govoriti tudi v šolah – tako kot o vseh drugih družbenih temah, »in sicer v tistem starostnem obdobju, za katerega stroka (in NE politika) ocenjuje, da je ustrezno.«
Pozitivna Slovenija je bila v svojih odgovorih kratka in jedrnata. Podpirajo polno različico Družinskega zakonika, ker »morajo imeti ljudje enake pravice ne glede na njihovo spolno usmeritev«. Hkrati menijo, da je za odpravo diskriminacije istospolnih potrebno o tem predvsem »glasno govoriti in izobraževati«. Tudi zato zagovarjajo »uvedbo predmeta spolna vzgoja, v sklopu katerega bi morala najti svoj prostor tudi tema homoseksualnosti.«
SMS – Zeleni podpirajo polno različico zakonika, čeprav so zaradi podpore glbt-skupnosti podprli tudi kompromisno različico. Zapisali so tudi, da »kategorično nasprotujemo možnosti referenduma, saj o vprašanju človekovih pravic ne moremo odločati na referendumu.« Ustavni sodniki se z njimi žal niso strinjali. V stranki menijo, da za izboljšanje položaja istospolno usmerjenih veliko lahko naredi politika »s pravno-formalno ureditvijo statusa. Še več pa mora narediti s spodbujanjem programov in vsebin osveščanja prebivalstva, za dvig ravni razumevanja in spoštovanja posameznika in njegove odločitve tudi na praktični in ne samo na deklarativni ravni.« Zaradi tega zagovarjajo tudi razpravo o homoseksualnosti v šolah. »Z vsebinami naj se mladi srečujejo v različnih starostnih obdobjih na način, ki je prilagojen njihovi racionalni in čustveni zrelosti.«
V Listi Gregorja Viranta so odgovorili zgolj na naše prvo vprašanje. Podpirajo kompromisno različico Družinskega zakonika, saj je ta po njihovem mnenju »razumen kompromis«.
Pri LDS so poudarili, da so v sprejetje polne različice Družinskega zakonika vložili ogromno truda, a vseeno menijo, da je tudi kompromisna različica »korak naprej na tem področju, vendar ni popoln«. Stranka LDS je v svojem odgovoru opozorila tudi na številna področja, na katerih se istospolno usmerjeni srečujejo s težavami – od socialne in zdravstvene varnosti do družbene in institucionalizirane homofobije. Tudi zaradi tega podpirajo razpravo o homoseksualnosti v šoli, saj trenutno stanje (molk o tem vprašanju) pomeni »kršena človekova pravica do informiranosti, vključno z dostopom do informacij o seksualnosti, seksualnem in reproduktivnem zdravju. V izobraževalnih ustanovah je prisotno homofonično nadlegovanje, sovrstniško nasilje, predsodki in nestrokovnost pedagoških kadrov. Predvsem je nujno pripraviti ustrezne šolske programe, ki bodo strokovno in dosledno predstavili te vsebine.«
Pri DeSUSu podpirajo kompromisno različico Družinskega zakonika, hkrati pa menijo, da bi bilo v okviru »spolne vzgoje v srednjih šolah« primerno govoriti tudi o homoseksualnosti.
Socialni demokrati podpirajo polno različico Družinskega zakonika, a so po razpravi v parlamentu, kjer »so strokovne argumente vedno znova preglasila ideološka utemeljevanja nasprotnikov predloga, tudi v obliki agresivne kampanje«, na koncu podprli tudi kompromisno različico. Ocenili so, da »razmere v slovenski družbi žal še niso takšne, da bi glede posvojitve otrok istospolne partnerje lahko v celoti izenačili z raznospolnimi« in da kompromis vendarle »omogoča, da udejanjimo osnovni namen Družinskega zakonika, to je varstvo pravic otrok, ki danes živijo v različnih oblikah družin.« Zapisali so še, da je bila razprava o zakoniku polna sovražnega govora, zato se bodo tudi v naslednjem mandatu »zavzemali proti diskriminaciji istospolno usmerjenih in enaki obravnavi na vseh področjih družbenega življenja v duhu strpnosti, ki je ena od naših temeljnih vrednot.« V skladu s tem se zavzemajo tudi za »večjo osveščenost otrok o spolnosti na primarnem izobraževanju«.
Pri stranki SEM-si na naša vprašanja niso odgovorili, so pa med drugim zapisali, da »enostavno ni moč več spregledati, ignorirati ter tolerirati nestrpnosti in sovražnega govora, ki se stopnjuje do istospolnih družin in proti družinskemu zakoniku. […] Ko gre za vprašanje človekovih pravic in enakih možnosti ne gre za barantati in kalkulirati, ne gre popuščati in tolerirati nestrpnosti do manjšin in drugačnosti.«
Stranka TRS je na naša vprašanja odgovorila šele po volitvah. Podpirajo polno različico Družinskega zakonika. Menijo, da za istospolno usmerjene v Sloveniji največja ovira niso zgolj »zasidrani predsodki in stereotipi, ampak predvsem njihovo vzdrževanje s strani mnenjskih voditeljev.« Podobno kot nekatere druge stranke bi tudi pri TRS homoseksualnost prvenstveno obravnavali v okviru spolne vzgoje, pri tem pa se zavzemajo tudi za »dodatno izobraževanje učiteljskega kadra in za nedvoumno zavezo k enakopravni obravnavi tudi homoseksualnih oblik spolnosti.«
