Rumeni lakasti čeveljci – XII. del

Objavljamo zgodbe iz avtobiografskega romana v nastajanju z naslovom Rumeni lakasti čeveljci avtorja Aleša Čakša.

 

Norenje matke

Ko je bil najbolj zadovoljen sam s sabo, ko mu je šlo na faksu kot namazano, ko je spoznaval nove ljudi, potoval, užival nedelje v K4 in pridno pisal za Delo, je njegovo srečo zamajala matka z norim in neuravnoteženim obnašanjem. Zaradi tega ga je najprej skrbelo, kako bo z njo sploh še lahko živela sestra, ki ni prav dobro razumela, kaj se z njeno mamo dogaja, zakaj je tako razsuta, zmedena, včasih skoraj povsem zmešana. Ko je Ana starejšemu bratu enkrat priznala, da matka na dan pogoltne tudi 15 tablet, mu je bilo marsikaj bolj jasno. Sestra mu je opisovala dogodke, ko je matka spila preveč alkohola, pojedla prevelike odmerke tablet in po vsem tem tekala po stanovanju in s sten praskala demone. O teh demonih je matka sestri govorila, ko je bila docela zadeta od vseh substanc. Ob teh informacijah se je sesedel na klop v njuni kuhinji.

Filip se je počutil grozno, ko je dojel, da matka pomalem propada, še bolj pa, da jo takšno vsak dan gleda in z njo živi sestra. Bilo jo je sram takšne mame. Prijateljicam se o njenih izpadih ni upala govoriti, bila je drugačna od Filipa, ki je lahko vsem povedal vse, tudi najbolj kruto resnico. To ga je na nek način očistilo vseh strupov okrog njega. A težje kot to se je bilo spopadati s temačno platjo matkinega življenja.

Na enem od skupnih kosil, ki jih je matka vedno rada pripravljala, včasih vidno opita, je po naključju, ko je iskal svojo pošto, naletel na kup neplačanih položnic. Ko je to omenil matki, je začela vreščati, metati položnice po tleh, besno razlagati, da ne zmore vsega sama, da sestra stane in da bo že vse plačala, saj da bo zdaj zdaj dobila denar. “Od kod boš dobila toliko denarja,” jo je vprašal. Vedel je, da niti približno ne bo dobila dovolj denarja iz priložnostnih del, ki jih je opravljala. “Dobila ga bom od Mitje, mojega ljubimca, on mi vsaj pomaga, za razliko od tebe”, je siknila v odgovor. Zaloputnil je vrata in besen odšel. Ni se mogel izogniti misli, da najhujše šele sledi.

Sonja

Filipa je razjedalo matkino stanje, a si ni dovolil, da bi bil s tem nenehno obremenjen. Ne bi bilo prav, tega si ni zaslužil, pa tudi sestra ne. Razmišljal je, kako matki pomagati iz krize, zavedal se je, da si sama ne zmore in ne zna. Navaditi se bo moral na njena stanja, sprejeti njeno pitje in žretje tablet, dokler pač ne bo prehudo in bo treba nekaj ukreniti. Na skrbi študentskega življenja in težave z matko je najlaže pozabil v Roza disku. Ko je plesal po več ur, se spogledoval s fanti in moškimi, se bežno dotikal teles in fantaziral o seksu, se je vse slabo razblinilo.

Neko zgodnje spomladansko nedeljo se je med postopanjem po najbolj temačnih delih K4 zazrl v velike oči zanimive mlajše ženske. Opazil je, da ga gleda. Spomnil se je tega obraza, verjetno prav iz Roza diska. Ogovorila ga je in mu povedala, da ji je všeč. Filipu je laskalo, da je bil všeč ženski. Kmalu je zvedel, da je le leto dni starejša od njega, da je iz Prekmurja, da v Ljubljani študira psihologijo. Sonja ji je bilo ime. Ko jo je vprašal, zakaj hodi v Roza disko, je odgovorila, da zato, ker je drugačno vzdušje, ker ji je všeč dekadenca, nekonvencionalni ljudje. Užival je v klepetu z njo. Tudi plesala sta. V Roza disko sta prišla skupaj še večkrat in Filipa je zabavalo, ko je bila Sonja med njegovim spogledovanjem s fanti rahlo ljubosumna. V K4 z njim zato ni želela več, a sta vseeno postala dobra prijatelja. Filip ni vedel zakaj, a dovolil je, da sta se tu in tam poljubljala.

Kmalu se je s Sonjo znašel v nekakšnem razmerju. Privlačil ga je njen intelekt, verjetno ji je zato dovolil poljube, božanje golega telesa. Ko je hotela seksati, se Filipu ni in ni dvignil. Spolno ga ni privlačila. Razočarana ga je začela privijati z različnimi psihološkimi triki, a vse je bilo le še slabše. Ni mu bilo vseeno, toda Sonja se ni sprijaznila, da je Filip gej. ”Ga je hotela spreobrniti, je bil to njen namen?” je ugibal. Ko sta gola ležala po še eni vroči nedelji v K4, se je Filip domislil, da bi skupaj nekam odpotovala. Sonja ni nasprotovala.

Rumeni lakasti čeveljci – I. del >>>

Rumeni lakasti čeveljci – II. del >>>

Rumeni lakasti čeveljci – III. del >>>

Rumeni lakasti čeveljci – IV. del >>>

Rumeni lakasti čeveljci – V. del >>>

Rumeni lakasti čeveljci – VI. del >>>

Rumeni lakasti čeveljci – VII. del >>>

Rumeni lakasti čeveljci – VIII. del >>>

Rumeni lakasti čeveljci – IX. del >>>

Rumeni lakasti čeveljci – X. del >>>

Rumeni lakasti čeveljci – XI. del >>>

_________________________________________________________________

Foto: Jure Makovec

Avtor o avtorju

Že kot majhen sem vedel, da bom pisal, najprej kot novinar, potem pa … hm, morda celo knjiga. Leta 1996 sem na FDV diplomiral iz novinarstva, čez dve leti opravil še specializacijo iz komunikologije na University of Amsterdam.

Dolga leta sem delal kot novinar in urednik na Delu, predvsem sem pisal o šolstvu, tudi za Sobotno prilogo. Leta 2008 sem odšel na Finance in začel kmalu urejati modno in lifestyle revijo TRENDI. V tem času sem zelo od blizu spoznal svet modne industrije, ki me je zanimala tako močno, da sem lani spomladi ustanovil svojo modno znamko Alessio. S TRENDI sem končal, ko sem zapustil Finance in šel na samostojno pot.

Zdaj urejam lifestyle revijo Goodlife (izhaja z Delom) in časopis H.I.M. (Večer). Vmes sem naredil prvo kostumografijo za predstavo Artemisia, Srečanje, ki bo doživela premiero leta 2021, pišem pa tudi … avtobiografski roman. Vsebina se mi zdi nadvse primerna za bralke_ce Narobe.si. Morda si bi kdo lahko z mojim pisanjem pomagal_a, si odgovoril_a na kakšno vprašanje, ki jo_ga muči, se lažje odločil_a za homoseksualnost, bil_a bolj odločen_a na poti v življenje geja ali lezbijke.

Tags from the story
Written By
More from Aleš Čakš

Rumeni lakasti čeveljci – XI. del

Objavljamo zgodbe iz avtobiografskega romana v nastajanju z naslovom Rumeni lakasti čeveljci...
Read More