Rumeni lakasti čeveljci – XVI. del

Objavljamo zgodbe iz avtobiografskega romana v nastajanju z naslovom Rumeni lakasti čeveljci avtorja Aleša Čakša.

 

O dio, o dio

Ko sta se zagledala, sta si stekla v objem. Bila je lepa, oblečena v lahkotno rožnato obleko, dišala je. Zelo je bila vesela Filipa. In Filip nje. Že vnaprej je vedel, da ne bo spal pri njej doma. Imela je strogo mamo, ki tega ni dovolila, čeravno je imela 22 let. Za Filipa je Barbara na obrobju mesta našla poceni hostel, kjer so fantje spali ločeno od deklet. Filipa to seveda ni motilo, prav zanimalo ga je, koliko čednih fantov bo v sobi, še zlasti pa se je radostil tuširanja, ko bo lahko oprezal za golimi telesi.

Barbara je imela veliko idej, kaj vse bosta počela, nič ni prepustila naključju. Prvi večer ga je pustila, da se namesti v hostlu in malo privadi na mesto. Že naslednji dan ga je proti večeru peljala k prijateljici na večerjo s školjkami. Teh Filip ni maral, a v družbi Barbare in domačnosti prijateljičine hiše je v školjkah celo užival. Gurmanski užitek s primesmi erotike. Barbara pa je imela v rokavu še enega aduta, namreč, da lahko prespita v hiši, tudi več noči. To ga je malo zmedlo, saj je že med večerjo zaznal, da ga Barbara poželjivo opazuje in da si očitno želi seksati z njim. To je bil razlog, da je Filip spil malo več vina. Za pogum. Že pred odhodom v Rim je čutil, kaj se bo med njima z Barbaro zgodilo. Po sproščenem klepetu med in po večerji sta pristala v popolni temi manjše sobe. Slekla sta se do golega in se zakopala pod odeje. Barbara je šla takoj v akcijo. Filip ni vedel, ali se mu bo sploh dvignil. Ni imel težav. Čutil je dovolj sle, da se je spustil v Barbarino mednožje. Dobro mu je šlo, vse glasnejša je bila, kmalu je glasno kriknila o dio, o dio. Filip se je počutil nenavadno, a je užival, najbolj v tem, da je uživala Barbara.

La dolce vita

Zjutraj je Filip dolgo spal. Ko je odprl oči, je bil v postelji sam. Še preden je vstal, ga je z zajtrkom v postelji presenetila Barbara. Šele ko si je urejal vzglavje, da bo lažje jedel, je opazil, da sta spala v svileni posteljnini. Težave so bile na obzorju, to je vedel. Filipu je bila Barbara zelo všeč. V vseh pogledih. A ni bila fant. Niti približno mu ni bilo jasno, kako je sploh speljal seks z njo, a očitno je bilo, da je Barbara cvetela. Njeno zadovoljstvo je bilo skorajda nalezljivo, a je Filip zelo dobro vedel, kaj želi v spolnosti in kdo zares je. Tega tudi prelestna Barbara ni mogla spremeniti.

Tistega dne se je Filipov odnos do nje spremenil. Bolj ko je bila prijazna in pozorna do njega, bolj ga je to motilo. Na živce si je šel, ker je tako čutil. Rad je imel Barbaro, a zelo drugače, kot ga je imela rada ona. Bila je zaljubljena v Filipa. Ni je hotel razočarati, a se ni slepil. V desetih prekrasnih dneh, ko sta obredla vso večno mesto, ko je vstopil v monumentalni Kolosej, ko sta več popoldnevov preživela ob obali v Lidu di Ostia uro stran iz Rima, ko sta se družila z njenimi prav tako prijetnimi prijatelji, ko sta se globlje spoznavala … se je počutil kot v filmu La dolce Vita. To so bili zanj dnevi hedonizma, nepozabna idila v mestu pompozne zgodovine. Barbari še ni zmogel povedati, kaj zares čuti, ni imel srca, da jo užalosti. Razšla sta se s poljubi, objemi in obljubo, da jo Filip vsak petek pokliče po telefonu in da se spet vidita, a v Ljubljani.

Nepričakovan obisk

Filip se je v Ljubljano vrnil zvečer, zbit od vožnje z vlakom. Ko je vstopil v stanovanje, je bilo glasno, dišalo je po mesu. Matka ga je vesela objela ter se nekam čudno muzala in smehljala. Ko je prišel do kuhinje, ga je skoraj kap. Za mizo je poleg matkine prijateljice sedel in hlastal po mesu – Pascal. Filipu nič ni bilo jasno. “Kaj za vraga dela ta človek v njegovem stanovanju,” se je spraševal. In zakaj jé meso, ko pa so morali zanj na Pantellerii ves čas kuhati samo zelenjavo, ker je bil vegetarijanec? Pascal se je na glas smejal, ko je zagledal Filipa, in več kot očitno užival v matkini družbi. Matka je znala nemško, zato sta brez težav komunicirala. Ko je bil Filip star sedem, osem let, je imela ljubimca iz Nemčije, in v zelo kratkem času se je naučila zelo dobro nemško. Ta Nemec je z matko mislil resno, celo ločil se je, a se je po moledovanju mamike, naj ne zapusti Ljubljane in naj jim ne vzame Filipa, odločila ostati doma. Filip je že takrat slutil, da je bil ta človek morda matkina največja ljubezen.

Ko sta zvečer stisnjena ležala v Filipovi postelji, je Pascal razlagal, zakaj je prišel v Ljubljano. Filipu njegova bližina nikakor ni ustrezala, a ni bilo druge možnosti, kot da spita v isti postelji. Pascal je omenil, da si je zapomnil povabilo Filipa v Ljubljano še med poletjem. Filip se je tega spomnil, a ko je Pascala vabil v Ljubljano, ni mislil resno. Pascal mu je še oznanil, da namerava ostati vsaj teden dni pri njem in da želi seksati. Filip mu ni dovolil dotikov, a se Pascal ni dal motiti. Moral ga je grobo odriniti, da je dojel, da mu ni do spolnosti. Pascal mu je šel krepko na živce.

Rumeni lakasti čeveljci – I. del >>>

Rumeni lakasti čeveljci – II. del >>>

Rumeni lakasti čeveljci – III. del >>>

Rumeni lakasti čeveljci – IV. del >>>

Rumeni lakasti čeveljci – V. del >>>

Rumeni lakasti čeveljci – VI. del >>>

Rumeni lakasti čeveljci – VII. del >>>

Rumeni lakasti čeveljci – VIII. del >>>

Rumeni lakasti čeveljci – IX. del >>>

Rumeni lakasti čeveljci – X. del >>>

Rumeni lakasti čeveljci – XI. del >>>

Rumeni lakasti čeveljci – XII. del >>>

Rumeni lakasti čeveljci – XIII. del >>>

Rumeni lakasti čeveljci – XIV. del >>>

Rumeni lakasti čeveljci – XV. del >>>

_________________________________________________________________

Foto: Jure Makovec

Avtor o avtorju

Že kot majhen sem vedel, da bom pisal, najprej kot novinar, potem pa … hm, morda celo knjiga. Leta 1996 sem na FDV diplomiral iz novinarstva, čez dve leti opravil še specializacijo iz komunikologije na University of Amsterdam.

Dolga leta sem delal kot novinar in urednik na Delu, predvsem sem pisal o šolstvu, tudi za Sobotno prilogo. Leta 2008 sem odšel na Finance in začel kmalu urejati modno in lifestyle revijo TRENDI. V tem času sem zelo od blizu spoznal svet modne industrije, ki me je zanimala tako močno, da sem lani spomladi ustanovil svojo modno znamko Alessio. S TRENDI sem končal, ko sem zapustil Finance in šel na samostojno pot.

Zdaj urejam lifestyle revijo Goodlife (izhaja z Delom) in časopis H.I.M. (Večer). Vmes sem naredil prvo kostumografijo za predstavo Artemisia, Srečanje, ki bo doživela premiero leta 2021, pišem pa tudi … avtobiografski roman. Vsebina se mi zdi nadvse primerna za bralke_ce Narobe.si. Morda si bi kdo lahko z mojim pisanjem pomagal_a, si odgovoril_a na kakšno vprašanje, ki jo_ga muči, se lažje odločil_a za homoseksualnost, bil_a bolj odločen_a na poti v življenje geja ali lezbijke.

Tags from the story
Written By
More from Aleš Čakš

Rumeni lakasti čeveljci – X. del

Objavljamo zgodbe iz avtobiografskega romana v nastajanju z naslovom Rumeni lakasti čeveljci...
Read More